[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Res? Mo0 ki koraki da so bili? Glej! Kako si uganil! udno,
da 0 e pozna0 mo0 ke korake!
Kdo je bil?
Kaj zdaj e nobeden ve ne sme v hi0 o? Pusti me na mi-
ru!
Globoko sovra0 tvo je pogledalo iz njenih oi; srealo se je
z njegovim sovra0 tvom, lica so jima bledela ival se je ozrla
v ival & En sam hip je bil, omahnila sta obadva.
Kaur se je vrnil v izbo k sinu. Lu je bila privita in je sve-
tila zaspano. Stopil je k postelji in se je sklonil. Lojze je dihal
teko, tiho, v dolgih presledkih; izza polzatisnjenih trepalnic
146
MARTIN KAUR
BESeDA
so gledale bele oi; elo je bilo potno in tudi na rokah je bil
mrzel pot.
Zaspal je!
Po prstih je 0 el po izbi, odvil je lu 0 e nie, postavil je stol
poleg postelje in je sedel.
Saj to ne more biti! Tako neusmiljen ni Bog, da bi mi vzel
0 e to!
V polmraku je videl pod sabo drobni, sivi, prezgodaj osta-
reli obraz in zdelo se mu je, da je zapisana tam povest njego-
vega ivljenja in tega ivljenja topo, ostudno trpljenje &
V udni ti0 ini, v polmraku, v zatohlem vzduhu so vstajali
v njegovem nemirnem, v grozi vzdramljenem srcu spomini
jasneje in razloneje nego kdaj poprej; videl se je v ogledalu
in se je sam prestra0 il &
el je neko mlad fant, napotil se je v svet z lahkim ko-
rakom in njegovo srce je bilo polno upanja. Pa ni bilo samo
upanja polno, neizmerna ljubezen, vseobsena, je bila v
njem. el je in je ponudil od svojega bogastva, od svoje lju-
bezni ljudem. Glejte, razbojnika, ponuja nam ljubezen
kamnajte ga! Zgrnili so se okoli njega in so metali nanj
kamenje in blato, dokler se ni zgrudil & In ko je vstal, je 0 el
dalje, ez hribe, in je ponudil ljudem od svojega bogastva, od
svoje ljubezni. Glejte, razbojnika, ponuja nam ljubezen
kamnajte ga! Zgrnili so se okoli njega in so metali nanj ka-
menje in blato, dokler se ni zgrudil & Takrat pa se je zgodi-
lo udo: pest blata je padla v njegovo srce in blato se je raz-
livalo zmerom vi0 e in je zalilo srce do vrha. Teko je bilo, tako
da njegovi koraki niso bili ve tako proni in lahki kakor po-
prej; hrbet mu je klonil, glava se mu je povesila. In zgodilo se
je drugo udo; od tistega trenutka, ko je bilo padlo blato v
147
MARTIN KAUR
BESeDA
njegovo srce, ni hrepenel ve v vi0 avo ne v daljavo; ljubil je
movirje, temo vlanega gozda, mrane zaseke, gluhe in po-
zabljene, skrite med hribi. In zgodilo se je tretjo udo; ljud-
je, ki so ga kamnali neko, so stali zdaj kraj gozda, v gorkej-
0 em soncu, ob movirju, na trdnej0 i zemlji, nad zaseko, vi0 e
v klancu, in so kazali nanj: Glejte ga, ki nima ljubezni v
srcu! In ko je zasli0 al njih smeh, se mu je storilo inako, in
Kaur se je stresel; velika je bila njegova bridkost.
Sedla mu je v srce plaha misel, medla, trepetajoa kakor
kresnica v mraku.
Kaj ni ve mogoe... ?
Ata! je za0 epetalo iz postelje.
Kaur se je zdrznil; ugledal je dvoje velikih, motnih, isto
belih oi. Hitel je k mizi, privil je lu in se je vrnil k postelji.
Kaj bi rad, Lojze? se je sklonil sinu prav do usten.
Ustnice so se zganile, bele oi so strmele nanj.
Kaurja je izpreletel mraz, prijel je otroka za rame in mu je
vzdignil glavo.
Kaj bi rad, Lojze? Le besedo reci!
Glava je omahnila; tanke, ko0 ene roke so leale na odeji.
Saj ni res! je zaklical Kaur v grozi. Saj ne sme0 umre-
ti, Lojze!
Vzdignil ga je iz postelje in ga je stisnil v naroje. Lica so
bila 0 e topla, elo je bilo 0 e potno in zelo gladko.
Poglej me, Lojze! je prosil Kaur in noge so se mu tres-
le. Samo poglej me, eprav ni ne ree0 !
Tanke roke so visele mrtve ob ivotu, ustnice se niso ga-
nile.
Kaur je odprl duri ter jih odpahnil z nogo nasteaj.
148
MARTIN KAUR
BESeDA
ena! Poglej! je zaklical s hripavim, izpremenjenim gla-
som.
Stopila je blie; njen obraz je ostal hladan in miren.
Kaj bi krial? Mrtev je! Deni ga na posteljo!
Mrtev! je zakrial Kaur, ti0 al je drobno truplo k prsim
in je strmel z osteklelimi omi &
Vso no je sedel ob lepo postlani postelji, kjer je leal sin
ves bel in miren; vso no in ves drugi dan.
Odtrgal se mu je bil del srca, del ivljenja je utonil v no &
tisti del, ki mu je bil najbliji in ki je bil vsa dedi0 ina njego-
va iz preteklosti, ves njegov dele, namenjen mu od skope
usode: spomin na greh in na ponianje & Ko je gledal tisti
beli, drobni, mirni obraz na postelji, tiste tanke, krempljem
podobne, sklenjene roke, je slutil z grozo, koliko mu je umrlo,
in z grozo je slutil, zakaj se je oklepal s toliko ljubeznijo tega
bolnega telesca, ki je ivelo v mraku & iva, poasi umirajoa,
brezglasna, brez upora trpea senca iz Blatnega dola & spo-
min na greh in na ponianje &
Sedel je ob postelji in je pogledal teman in zlovoljen, e je
kdo odprl duri v njegov hram.
Kam? Kam zdaj? je premi0 ljeval v globoki bojazni, kakor
otrok, ki je bil izgre0 il mater in stoji na neznani cesti, med
neznanimi ljudmi &
Ni ve poti in zakaj bi 0 e hodil? Kam?
Stopil je v izbo Tone, ki je bil pri0 el na boine poitnice.
Gosposko je bil obleen, svetlo kravato je imel zavezano okoli
vratu, lase je imel lepo poesane, njegov obraz je bil neen,
gladek, ustnice so bile napete samozavestno. Gledal je mrt-
veca z mirnim, radovednim pogledom, brez alosti.
149
MARTIN KAUR
BESeDA
Glej, umrl je! je izpregovoril Kaur s trepetajoim gla-
som, kakor da bi bil povedal sinu pretresljivo novico.
Saj vidim! Kaj pa bi imel na svetu, ko bi ivel?
Okrenil se je in se je vrnil k materi. Kaur si je zakril ob-
raz&
Mrano je bilo v izbi; z dolgim, sajastim plamenom je go-
rela svea ob postelji, prasketala je in vzplamtevala, v venem
nemiru so se zibale sence na stropu, na stenah, na mrtvem
obrazu. Zunaj je sneilo; veter je udaril asih ob okno, da se
je streslo. Iz druge izbe se je glasilo venketanje a0 in kozar-
cev, razgovarjali so se polglasni, veseli glasovi, buknil je a-
sih smeh, udaril je ob duri kakor sneg ob okno.
Ne puste ga, da bi spal! se je razsrdil Kaur in je odprl
duri.
Za mizo so sedeli ena, Tone in mlad, gizdav uradnik z ne-
umnim obrazom in debelimi, pohotnimi ustnicami. Na mizi
se je kadil aj, a0 e so bile polne.
Kaj pa vi tukaj, ob tem asu? se je okrenil Kaur k urad-
niku.
Kaj bi? je odgovorila ena. Na aj sem ga vabila!
Uradnik se je smejal nekoliko prezirno in je vstajal.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]