[ Pobierz całość w formacie PDF ]
�Res? Mo0 ki koraki da so bili? Glej! Kako si uganil! �udno,
da 0 e pozna0 mo0 ke korake!�
�Kdo je bil?�
�Kaj zdaj �e nobeden ve� ne sme v hi0 o? Pusti me na mi-
ru!�
Globoko sovra0 tvo je pogledalo iz njenih o�i; sre�alo se je
z njegovim sovra0 tvom, lica so jima bledela �ival se je ozrla
v �ival & En sam hip je bil, omahnila sta obadva.
Ka�ur se je vrnil v izbo k sinu. Lu� je bila privita in je sve-
tila zaspano. Stopil je k postelji in se je sklonil. Lojze je dihal
te�ko, tiho, v dolgih presledkih; izza polzatisnjenih trepalnic
�146
MARTIN KA�UR
BESeDA
so gledale bele o�i; �elo je bilo potno in tudi na rokah je bil
mrzel pot.
�Zaspal je!�
Po prstih je 0 el po izbi, odvil je lu� 0 e ni�e, postavil je stol
poleg postelje in je sedel.
�Saj to ne more biti! Tako neusmiljen ni Bog, da bi mi vzel
0 e to!�
V polmraku je videl pod sabo drobni, sivi, prezgodaj osta-
reli obraz in zdelo se mu je, da je zapisana tam povest njego-
vega �ivljenja in tega �ivljenja topo, ostudno trpljenje &
V �udni ti0 ini, v polmraku, v zatohlem vzduhu so vstajali
v njegovem nemirnem, v grozi vzdramljenem srcu spomini
jasneje in razlo�neje nego kdaj poprej; videl se je v ogledalu
in se je sam prestra0 il &
�el je neko� mlad fant, napotil se je v svet z lahkim ko-
rakom in njegovo srce je bilo polno upanja. Pa ni bilo samo
upanja polno, neizmerna ljubezen, vseobse�na, je bila v
njem. �el je in je ponudil od svojega bogastva, od svoje lju-
bezni ljudem. �Glejte, razbojnika, ponuja nam ljubezen
kamnajte ga!� Zgrnili so se okoli njega in so metali nanj
kamenje in blato, dokler se ni zgrudil & In ko je vstal, je 0 el
dalje, �ez hribe, in je ponudil ljudem od svojega bogastva, od
svoje ljubezni. �Glejte, razbojnika, ponuja nam ljubezen
kamnajte ga!� Zgrnili so se okoli njega in so metali nanj ka-
menje in blato, dokler se ni zgrudil & Takrat pa se je zgodi-
lo �udo: pest blata je padla v njegovo srce in blato se je raz-
livalo zmerom vi0 e in je zalilo srce do vrha. Te�ko je bilo, tako
da njegovi koraki niso bili ve� tako pro�ni in lahki kakor po-
prej; hrbet mu je klonil, glava se mu je povesila. In zgodilo se
je drugo �udo; od tistega trenutka, ko je bilo padlo blato v
147
MARTIN KA�UR
BESeDA
njegovo srce, ni hrepenel ve� v vi0 avo ne v daljavo; ljubil je
mo�virje, temo vla�nega gozda, mra�ne zaseke, gluhe in po-
zabljene, skrite med hribi. In zgodilo se je tretjo �udo; ljud-
je, ki so ga kamnali neko�, so stali zdaj kraj gozda, v gorkej-
0 em soncu, ob mo�virju, na trdnej0 i zemlji, nad zaseko, vi0 e
v klancu, in so kazali nanj: �Glejte ga, ki nima ljubezni v
srcu!� In ko je zasli0 al njih smeh, se mu je storilo inako, in
Ka�ur se je stresel; velika je bila njegova bridkost.
Sedla mu je v srce plaha misel, medla, trepetajo�a kakor
kresnica v mraku.
�Kaj ni ve� mogo�e... ?�
�Ata!� je za0 epetalo iz postelje.
Ka�ur se je zdrznil; ugledal je dvoje velikih, motnih, �isto
belih o�i. Hitel je k mizi, privil je lu� in se je vrnil k postelji.
�Kaj bi rad, Lojze?� se je sklonil sinu prav do usten.
Ustnice so se zganile, bele o�i so strmele nanj.
Ka�urja je izpreletel mraz, prijel je otroka za rame in mu je
vzdignil glavo.
�Kaj bi rad, Lojze? Le besedo reci!�
Glava je omahnila; tanke, ko0 �ene roke so le�ale na odeji.
�Saj ni res!� je zaklical Ka�ur v grozi. �Saj ne sme0 umre-
ti, Lojze!�
Vzdignil ga je iz postelje in ga je stisnil v naro�je. Lica so
bila 0 e topla, �elo je bilo 0 e potno in zelo gladko.
�Poglej me, Lojze!� je prosil Ka�ur in noge so se mu tres-
le. �Samo poglej me, �eprav ni� ne re�e0 !�
Tanke roke so visele mrtve ob �ivotu, ustnice se niso ga-
nile.
Ka�ur je odprl duri ter jih odpahnil z nogo naste�aj.
�148
MARTIN KA�UR
BESeDA
��ena! Poglej!� je zaklical s hripavim, izpremenjenim gla-
som.
Stopila je bli�e; njen obraz je ostal hladan in miren.
�Kaj bi kri�al? Mrtev je! Deni ga na posteljo!�
�Mrtev!� je zakri�al Ka�ur, ti0 �al je drobno truplo k prsim
in je strmel z osteklelimi o�mi &
Vso no� je sedel ob lepo postlani postelji, kjer je le�al sin
ves bel in miren; vso no� in ves drugi dan.
Odtrgal se mu je bil del srca, del �ivljenja je utonil v no� &
tisti del, ki mu je bil najbli�ji in ki je bil vsa dedi0 �ina njego-
va iz preteklosti, ves njegov dele�, namenjen mu od skope
usode: spomin na greh in na poni�anje & Ko je gledal tisti
beli, drobni, mirni obraz na postelji, tiste tanke, krempljem
podobne, sklenjene roke, je slutil z grozo, koliko mu je umrlo,
in z grozo je slutil, zakaj se je oklepal s toliko ljubeznijo tega
bolnega telesca, ki je �ivelo v mraku & �iva, po�asi umirajo�a,
brezglasna, brez upora trpe�a senca iz Blatnega dola & spo-
min na greh in na poni�anje &
Sedel je ob postelji in je pogledal teman in zlovoljen, �e je
kdo odprl duri v njegov hram.
�Kam? Kam zdaj?� je premi0 ljeval v globoki bojazni, kakor
otrok, ki je bil izgre0 il mater in stoji na neznani cesti, med
neznanimi ljudmi &
�Ni ve� poti in zakaj bi 0 e hodil? Kam?�
Stopil je v izbo Tone, ki je bil pri0 el na bo�i�ne po�itnice.
Gosposko je bil oble�en, svetlo kravato je imel zavezano okoli
vratu, lase je imel lepo po�esane, njegov obraz je bil ne�en,
gladek, ustnice so bile napete samozavestno. Gledal je mrt-
veca z mirnim, radovednim pogledom, brez �alosti.
149
MARTIN KA�UR
BESeDA
�Glej, umrl je!� je izpregovoril Ka�ur s trepetajo�im gla-
som, kakor da bi bil povedal sinu pretresljivo novico.
�Saj vidim! Kaj pa bi imel na svetu, ko bi �ivel?�
Okrenil se je in se je vrnil k materi. Ka�ur si je zakril ob-
raz�&
Mra�no je bilo v izbi; z dolgim, sajastim plamenom je go-
rela sve�a ob postelji, prasketala je in vzplamtevala, v ve�nem
nemiru so se zibale sence na stropu, na stenah, na mrtvem
obrazu. Zunaj je sne�ilo; veter je udaril �asih ob okno, da se
je streslo. Iz druge izbe se je glasilo �venketanje �a0 in kozar-
cev, razgovarjali so se polglasni, veseli glasovi, buknil je �a-
sih smeh, udaril je ob duri kakor sneg ob okno.
�Ne puste ga, da bi spal!� se je razsrdil Ka�ur in je odprl
duri.
Za mizo so sedeli �ena, Tone in mlad, gizdav uradnik z ne-
umnim obrazom in debelimi, pohotnimi ustnicami. Na mizi
se je kadil �aj, �a0 e so bile polne.
�Kaj pa vi tukaj, ob tem �asu?� se je okrenil Ka�ur k urad-
niku.
�Kaj bi?� je odgovorila �ena. �Na �aj sem ga vabila!�
Uradnik se je smejal nekoliko prezirno in je vstajal.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
